[ Pobierz całość w formacie PDF ]
Veãernega vlaka je ãakala, svatje pa so bili podobni
vlomilcem, ki si nekje sredi gmajne delijo plen in niã jim
ni mar, ãe bo vsak ãas pri0 la policija. Mati sedi tam med
njimi in ne vé 0 e, zakaj pravzaprav gre. Njene sive oãi se
ozirajo zdaj na levo zdaj na desno, zmeraj se ustavijo na
ustnicah tistega, ki govori. Ko da priãakuje, da ji bodo
vsak hip razloÏili vlogo, ki jo ima ona v vsem tem. Mor-
da bi bila na glas zaihtela, ãe bi se ne bala ljudi, ki se
hripavo zadirajo in v tujem jeziku kolnejo Boga in Ma-
183
KRES V PRISTANU
BESeDA
dono, ko da so se zaradi teh dveh neznancev zbrali na
borjaãu kra0 ke gostilne. Najraj0 i bi bila odvedla mamo
stran.
A silili so vanjo: »Pij, pij!«
Ona pa je ãakala na vlak.
»Nikamor ne pojde0 ,« je vpil Rudi. »S taksijem te po-
peljemo v Trst.«
Prisiljeno se je nasmehnila, a strah jo je bilo. Veãkrat
ji je takó 0 inilo skozi zavest ob Fani; bilo je, ko da je
gmajna na mah mrka deÏela in nad njo lebdi nekaj po-
kopali0 kega; kakor da se rumene, poparjene travnate
bilke jeÏijo. Fani se je bila vzdignila, kolebljivo se je gu-
gala, ker je bila Ïe precéj pila. V roki je drÏala kozarec;
vsi naj izpraznijo na du0 ek! Da, tisti dan so gostje pri-
me0 ali malo domaãnosti v klavrno svatov0 ãino. Samo da
je bila Fani kljub vsemu kot zoprn tujec, ki se spakuje s
priuãenimi besedami.
»Primi, dekle, primi, dekle, kupico izprazni jo, po-
vezni jo na mizico!«
Potem je zlila vino vase in se polivala po zelenkastem
krilu. Z roko si je otrla brado in drgnila obleko na prsih;
samogibno je 0 lá nato z dlanjo po mestu, kjer je ãutila
mokroto in oãi so se ji zasvetile.
»·e ti pij!« je rekla.
Zvijaãno se je namuznila in pobobnala z rokama po
napetem telesu.
184
KRES V PRISTANU
BESeDA
»·e ti pij danes!« In trepljala se jepo trebuhu, ko da
hoãe pravilno usmeriti vino k otroku.
Tedaj je ona zbeÏala in kar ãez gmajno tekla na posta-
jo.
185
KRES V PRISTANU
BESeDA
5
ponedeljek zjutraj je izjemoma prinesla mleko
Vmlekariãina hãerka. Njena mama je ostala ob vo-
ziãku na ulici, dekletce pa je 0 lo pred njo v kuhinjo, ko
ji je odprla. Hodila je resno, s kanglo na glavi, ko da je
sama; v kuhinji je trikrat zaporedoma napolnila pol-
litrsko mero in zlila v lonec na mizi. DrÏala je kositrni
vrã tesno priÏet k prsim in ga malce nagnila, ko je pod-
stavila merico pod njegov dolgi vrat. Potem je obesila
merico na vrat in se vzdignila na prste. Takó, na prstih
stojeã, je dolila 0 e kanãek mleka v lonec na mizi. Ves ãas
pa je molãala in se vedla, ko da je nihãe ne gleda. Potem
se je obrnila in prav takó mo0 ko od0 la proti izhodu, sa-
mo svitek si je mimogrede popravila pod vrãem. Na vra-
tih je rekla: »Adijo,« in ne da bi se obrnila, od0 la po
stopnicah nizdol.
Takó se vsega spominja, ko da je vãeraj.
Opoldan je gospa v prvem nadstropju onkraj ulice
prinesla na okno tri bele kroÏnike in jih postavila v
vrsto. Na vsak kroÏnik je dala po eno pomaranão in na
oknu so dolgo potem ostali trije kroÏniki s tremi sado-
vi, ki so lepo mirni na belih podstavkih.
186
KRES V PRISTANU
BESeDA
Vse se je tisti dan dogajalo kakor po nekem nevidnem
ukazu. Tudi na ulico je legla ti0 ina, opoldan, drugaãe
kakor v drugih dneh. Grkinja je sedela za pogrnjeno
mizo in 0 umotala s ãasnikom. V obednici je bil polmrak;
sploh ima starka rada polmrak; kakor zdravilo, ki ne
sme videti luãi. In takó tudi tisti dan. Ona pa je sedela na
trdem sedeÏu z ravnim naslonjalom in ji je bilo, ko da je
pri0 la iz zavoda k stari teti. Tedaj je Grkinja malo glas-
neje po0 umotala s ãasnikom.
»Ema, to je vendar iz va0 ih krajev,« je rekla.
»Da?«
Prav dobro se spominja, kakó je opazovala njene sive
lase in zgrbanãena lica, pa bradavico na bradi, obleko iz
kambrika s kratkimi rokavi, ãrno, posejano z velikimi
bledorumenimi roÏami. Njene vele in mehke roke, ki so
povsod enako tenke. In topo je ãakala, da ji stara nekaj
nezasli0 anega razodene, takó, samogibno, kakor gospo-
dinja, ki poloÏi tri kroÏnike na okno in tri pomaranãe na
kroÏnike.
»Saj je Fani?« je rekla.
»Fani?«
»Da, ali ni va0 i sestri «
Pa nestrpna je bila stara, in skoraj jezna ob njenem
obna0 anju. Ona je vstala in pospravljala mizo, zlagala
kroÏnike in roÏljala s priborom. Kakor v omotici se je
gibala. Grkinja je v naslonjaãu brala naglas; zmeraj malo
187
KRES V PRISTANU
BESeDA [ Pobierz całość w formacie PDF ]
zanotowane.pl doc.pisz.pl pdf.pisz.pl fopke.keep.pl
Veãernega vlaka je ãakala, svatje pa so bili podobni
vlomilcem, ki si nekje sredi gmajne delijo plen in niã jim
ni mar, ãe bo vsak ãas pri0 la policija. Mati sedi tam med
njimi in ne vé 0 e, zakaj pravzaprav gre. Njene sive oãi se
ozirajo zdaj na levo zdaj na desno, zmeraj se ustavijo na
ustnicah tistega, ki govori. Ko da priãakuje, da ji bodo
vsak hip razloÏili vlogo, ki jo ima ona v vsem tem. Mor-
da bi bila na glas zaihtela, ãe bi se ne bala ljudi, ki se
hripavo zadirajo in v tujem jeziku kolnejo Boga in Ma-
183
KRES V PRISTANU
BESeDA
dono, ko da so se zaradi teh dveh neznancev zbrali na
borjaãu kra0 ke gostilne. Najraj0 i bi bila odvedla mamo
stran.
A silili so vanjo: »Pij, pij!«
Ona pa je ãakala na vlak.
»Nikamor ne pojde0 ,« je vpil Rudi. »S taksijem te po-
peljemo v Trst.«
Prisiljeno se je nasmehnila, a strah jo je bilo. Veãkrat
ji je takó 0 inilo skozi zavest ob Fani; bilo je, ko da je
gmajna na mah mrka deÏela in nad njo lebdi nekaj po-
kopali0 kega; kakor da se rumene, poparjene travnate
bilke jeÏijo. Fani se je bila vzdignila, kolebljivo se je gu-
gala, ker je bila Ïe precéj pila. V roki je drÏala kozarec;
vsi naj izpraznijo na du0 ek! Da, tisti dan so gostje pri-
me0 ali malo domaãnosti v klavrno svatov0 ãino. Samo da
je bila Fani kljub vsemu kot zoprn tujec, ki se spakuje s
priuãenimi besedami.
»Primi, dekle, primi, dekle, kupico izprazni jo, po-
vezni jo na mizico!«
Potem je zlila vino vase in se polivala po zelenkastem
krilu. Z roko si je otrla brado in drgnila obleko na prsih;
samogibno je 0 lá nato z dlanjo po mestu, kjer je ãutila
mokroto in oãi so se ji zasvetile.
»·e ti pij!« je rekla.
Zvijaãno se je namuznila in pobobnala z rokama po
napetem telesu.
184
KRES V PRISTANU
BESeDA
»·e ti pij danes!« In trepljala se jepo trebuhu, ko da
hoãe pravilno usmeriti vino k otroku.
Tedaj je ona zbeÏala in kar ãez gmajno tekla na posta-
jo.
185
KRES V PRISTANU
BESeDA
5
ponedeljek zjutraj je izjemoma prinesla mleko
Vmlekariãina hãerka. Njena mama je ostala ob vo-
ziãku na ulici, dekletce pa je 0 lo pred njo v kuhinjo, ko
ji je odprla. Hodila je resno, s kanglo na glavi, ko da je
sama; v kuhinji je trikrat zaporedoma napolnila pol-
litrsko mero in zlila v lonec na mizi. DrÏala je kositrni
vrã tesno priÏet k prsim in ga malce nagnila, ko je pod-
stavila merico pod njegov dolgi vrat. Potem je obesila
merico na vrat in se vzdignila na prste. Takó, na prstih
stojeã, je dolila 0 e kanãek mleka v lonec na mizi. Ves ãas
pa je molãala in se vedla, ko da je nihãe ne gleda. Potem
se je obrnila in prav takó mo0 ko od0 la proti izhodu, sa-
mo svitek si je mimogrede popravila pod vrãem. Na vra-
tih je rekla: »Adijo,« in ne da bi se obrnila, od0 la po
stopnicah nizdol.
Takó se vsega spominja, ko da je vãeraj.
Opoldan je gospa v prvem nadstropju onkraj ulice
prinesla na okno tri bele kroÏnike in jih postavila v
vrsto. Na vsak kroÏnik je dala po eno pomaranão in na
oknu so dolgo potem ostali trije kroÏniki s tremi sado-
vi, ki so lepo mirni na belih podstavkih.
186
KRES V PRISTANU
BESeDA
Vse se je tisti dan dogajalo kakor po nekem nevidnem
ukazu. Tudi na ulico je legla ti0 ina, opoldan, drugaãe
kakor v drugih dneh. Grkinja je sedela za pogrnjeno
mizo in 0 umotala s ãasnikom. V obednici je bil polmrak;
sploh ima starka rada polmrak; kakor zdravilo, ki ne
sme videti luãi. In takó tudi tisti dan. Ona pa je sedela na
trdem sedeÏu z ravnim naslonjalom in ji je bilo, ko da je
pri0 la iz zavoda k stari teti. Tedaj je Grkinja malo glas-
neje po0 umotala s ãasnikom.
»Ema, to je vendar iz va0 ih krajev,« je rekla.
»Da?«
Prav dobro se spominja, kakó je opazovala njene sive
lase in zgrbanãena lica, pa bradavico na bradi, obleko iz
kambrika s kratkimi rokavi, ãrno, posejano z velikimi
bledorumenimi roÏami. Njene vele in mehke roke, ki so
povsod enako tenke. In topo je ãakala, da ji stara nekaj
nezasli0 anega razodene, takó, samogibno, kakor gospo-
dinja, ki poloÏi tri kroÏnike na okno in tri pomaranãe na
kroÏnike.
»Saj je Fani?« je rekla.
»Fani?«
»Da, ali ni va0 i sestri «
Pa nestrpna je bila stara, in skoraj jezna ob njenem
obna0 anju. Ona je vstala in pospravljala mizo, zlagala
kroÏnike in roÏljala s priborom. Kakor v omotici se je
gibala. Grkinja je v naslonjaãu brala naglas; zmeraj malo
187
KRES V PRISTANU
BESeDA [ Pobierz całość w formacie PDF ]