[ Pobierz całość w formacie PDF ]
ona predme, kakor je; jaz ne morem!«
56
TROJE POVESTI
BESeDA
Lojze mu je pogledal v oãi in je videl, da so bile tiste
oãi vse zakrvavele od zatajenih solzá.
»Dejal bi ti, da pojdi kar z menoj, kar s prvo barko! Ali
za naju obadva je premalo, kar imam. Nikoli nisem hra-
nil za koga bi hranil? Na kugo in na starost pa nisem
mislil in tudi ne bom!«
»Kedaj pojde0 ?« je vpra0 al Pavle.
»âez teden dni, mislim; kaj bi 0 e ãakal? Zdaj, ko imam
ãasa preveã, se bom 0 e malo ogledal po mestu in po krã-
mah; tudi po0 teno napil se bom za slovo, kakor je potre-
ba!«
Nagnil je glavo ob dlan in se je zamislil.
»Glej, Pavle, malokdaj sem se spomnil na tisto svojo
staro domovino! In ãe sem se spomnil, sem storil to brez
koprnenja in brez Ïalosti. Zdaj pa, ko je sila, da grem,
zdaj Ïe komaj ãakam tiste barke! Kaj pravi0 , kak0 na reã
je to? Roke so tukaj, noge so tukaj, srce pa je onstran
morja in ostane tam na vekomaj. Ostane tam, ãe samo
ve ali ne!«
»Tudi moje je ostalo tam!« je rekel Pavle.
Lojze je toãil; roka se mu je Ïe tresla in pivo se je raz-
livalo po mizi.
»Pijva nocoj!« je rekel. »Ta najin veãer je tak, da bova
mislila nanj! Ampak preden se upijaniva, bodi vse
razloÏeno! Jaz pojdem, to je zapisano. Ali kaj bo s teboj,
siromak vseh siromakov? Tole bo s teboj: dokler te na
57
TROJE POVESTI
BESeDA
cesto ne poÏenó, ostani v moji izbi! âe nisi pijanec in
zapravljivec, ti par tednov ne bo 0 e sile; za nadalje pa se
izroãi Bogu in svojemu patronu. Onkraj luÏe bom poiz-
kusil, da za tvojo voÏnjo priberaãim denar, ali pa da ga
ukradem. Toliko je ustanovljeno!«
»Ni treba zame ne beraãiti, ne krasti!« se je tiho na-
smehnil Pavle. »Ne pojdem! Naj mi oãita nezvestobo in
vse kar je hudega, le da se nad mojim bera0 tvom ne raz-
joka!«
»Ustanovljeno je! Pijva!« je vzkliknil Lojze, kakor da
ni sli0 al tistih besed.
»Potrpi 0 e!« ga je ustavil Pavle. »Kadar bo0 na oni
strani, ali morda pogleda0 v Ljubljano?«
»Pogledam, pa 0 e natanko!«
»Ali bi stopil k nji?«
»Stopim, ãe je treba.«
»Reci ji, da se mi dobro godi, da imam veliko posla,
da zmerom mislim nanjo in da jo pozdravljam.«
»Vse bom sporoãil: da ima0 premalo vreã za vse ceki-
ne in da bo kmalu pol Amerike tvoje.«
Nato sta pila do noãi. Lojze je bil glasán in vesel, Pav-
letu pa je leÏalo na srcu kakor ãrn kamen; vesela beseda
ni hotela iz ust, vesel pogled ne iz oãi.
Ves teden se je Lojze klatil po mestu; Pavletu ni bilo
do veselja, do pijaãe in do ljudi; sam je bil; s pove0 eno
glavo in stisnjenimi pestmi je hodil po izbi od jutra do
58
TROJE POVESTI
BESeDA
noãi. Na Mano je mislil, ki ãaka vsa vesela nanj, in na
tiste ljudi, ki Ïive po dva in tri dni od ene same skorje
kruha, na cesti zasaãene.
âez teden dni, ko je bil od pohajkovanja bolj truden,
nego od dela, se je Lojze napravljal na pot.
»Bral sem, da jih je Ïe sto tisoã!« je rekel Pavletu.
»Katerih?«
»Mojih tovari0 ev in tvojih! ·e hitreje gre, nego sem si
mislil. Zatorej le brÏ na ono stran. Tam je ãlovek vsaj
po0 kropljen in pokopan, kadar umrje. ·e prej0 nja leta,
ko se mi nikamor ni mudilo, sem bil te misli, da bi ne
maral umreti na tuji zemlji. Ali od vsega hudega umre-
ti na tujem, bi bila devetkratna smrt!«
Veliko culo je povezal Lojze in jo je zadel na ramo;
nato sta se napotila do barke.
»Tako je, kakor sem rekel,« je govoril Lojze spotoma.
»Potrpi, kakor paã more0 ; saj si mlad, malo stradan-
ja ti niã ne bo 0 kodilo. Le preveã potrt in kisel nikar ne
bodi. âe je v srcu Ïalost, je vsaka nadloga devetkrat
huj0 a; kdor se smeje, pa ne ãuti ne mraza, ne gladú, ne
Ïeje. Tudi meni niso kar naproti pri0 li, ko sem stopil na
amerikansko zemljo. Tiste tolarje, ki sem jih bil prinesel
s seboj, sem razpihnil kmalu na vse strani; srebro nima
obstanka pri meni. Moje ãeljusti niso imele tri dni niã
opravila, pa vendar sem ÏviÏgal in prepeval, ko je godel
59
TROJE POVESTI
BESeDA
Ïelodec svoj grenki bas. Tudi ti tako stori! Le tistemu se
sreãa smeje, ki se smeje tudi sam.«
Pavle je komaj poslu0 al in ni niã odgovarjal.
Stisnila sta si roko za slovo; Pavletova je bila vsa mrzla
in potna, kakor roka bolnikova.
»Vesel bodi in potrpi!« ga je tolaÏil Lojze.
»âe bom Ïiv, se oglasim.«
»Pozdravi,« je rekel Pavle, »pa z Bogom.«
Lojze je 0 el. Visoka siva barka se je poãasi izvila izmed
drugih, ki so se mirno zibale ob bregu; zaobrnila je v
0 irokem kolobarju, zarezala je v morje dolgo svetlo
brazdo in kmalu je Pavle ni veã razloãil s svojimi zameg-
lelimi oãmi.
Takrat je obãutil vso grozo samote; tako mu je bilo,
kakor da so se tla zamajala pod njim; nenadoma je bil
tako slab in plahoten, kakor otrok, ki je izgre0 il pot v sa-
moti.
Gledal je proti morju tam daleã je domovina! Niko-
li je ni tako ljubil v srcu, kakor ob tisti Ïalostni uri. Z
oãmi svoje ljubezni jo je videl tako bistro in razloãno, [ Pobierz caÅ‚ość w formacie PDF ]
zanotowane.pl doc.pisz.pl pdf.pisz.pl fopke.keep.pl
ona predme, kakor je; jaz ne morem!«
56
TROJE POVESTI
BESeDA
Lojze mu je pogledal v oãi in je videl, da so bile tiste
oãi vse zakrvavele od zatajenih solzá.
»Dejal bi ti, da pojdi kar z menoj, kar s prvo barko! Ali
za naju obadva je premalo, kar imam. Nikoli nisem hra-
nil za koga bi hranil? Na kugo in na starost pa nisem
mislil in tudi ne bom!«
»Kedaj pojde0 ?« je vpra0 al Pavle.
»âez teden dni, mislim; kaj bi 0 e ãakal? Zdaj, ko imam
ãasa preveã, se bom 0 e malo ogledal po mestu in po krã-
mah; tudi po0 teno napil se bom za slovo, kakor je potre-
ba!«
Nagnil je glavo ob dlan in se je zamislil.
»Glej, Pavle, malokdaj sem se spomnil na tisto svojo
staro domovino! In ãe sem se spomnil, sem storil to brez
koprnenja in brez Ïalosti. Zdaj pa, ko je sila, da grem,
zdaj Ïe komaj ãakam tiste barke! Kaj pravi0 , kak0 na reã
je to? Roke so tukaj, noge so tukaj, srce pa je onstran
morja in ostane tam na vekomaj. Ostane tam, ãe samo
ve ali ne!«
»Tudi moje je ostalo tam!« je rekel Pavle.
Lojze je toãil; roka se mu je Ïe tresla in pivo se je raz-
livalo po mizi.
»Pijva nocoj!« je rekel. »Ta najin veãer je tak, da bova
mislila nanj! Ampak preden se upijaniva, bodi vse
razloÏeno! Jaz pojdem, to je zapisano. Ali kaj bo s teboj,
siromak vseh siromakov? Tole bo s teboj: dokler te na
57
TROJE POVESTI
BESeDA
cesto ne poÏenó, ostani v moji izbi! âe nisi pijanec in
zapravljivec, ti par tednov ne bo 0 e sile; za nadalje pa se
izroãi Bogu in svojemu patronu. Onkraj luÏe bom poiz-
kusil, da za tvojo voÏnjo priberaãim denar, ali pa da ga
ukradem. Toliko je ustanovljeno!«
»Ni treba zame ne beraãiti, ne krasti!« se je tiho na-
smehnil Pavle. »Ne pojdem! Naj mi oãita nezvestobo in
vse kar je hudega, le da se nad mojim bera0 tvom ne raz-
joka!«
»Ustanovljeno je! Pijva!« je vzkliknil Lojze, kakor da
ni sli0 al tistih besed.
»Potrpi 0 e!« ga je ustavil Pavle. »Kadar bo0 na oni
strani, ali morda pogleda0 v Ljubljano?«
»Pogledam, pa 0 e natanko!«
»Ali bi stopil k nji?«
»Stopim, ãe je treba.«
»Reci ji, da se mi dobro godi, da imam veliko posla,
da zmerom mislim nanjo in da jo pozdravljam.«
»Vse bom sporoãil: da ima0 premalo vreã za vse ceki-
ne in da bo kmalu pol Amerike tvoje.«
Nato sta pila do noãi. Lojze je bil glasán in vesel, Pav-
letu pa je leÏalo na srcu kakor ãrn kamen; vesela beseda
ni hotela iz ust, vesel pogled ne iz oãi.
Ves teden se je Lojze klatil po mestu; Pavletu ni bilo
do veselja, do pijaãe in do ljudi; sam je bil; s pove0 eno
glavo in stisnjenimi pestmi je hodil po izbi od jutra do
58
TROJE POVESTI
BESeDA
noãi. Na Mano je mislil, ki ãaka vsa vesela nanj, in na
tiste ljudi, ki Ïive po dva in tri dni od ene same skorje
kruha, na cesti zasaãene.
âez teden dni, ko je bil od pohajkovanja bolj truden,
nego od dela, se je Lojze napravljal na pot.
»Bral sem, da jih je Ïe sto tisoã!« je rekel Pavletu.
»Katerih?«
»Mojih tovari0 ev in tvojih! ·e hitreje gre, nego sem si
mislil. Zatorej le brÏ na ono stran. Tam je ãlovek vsaj
po0 kropljen in pokopan, kadar umrje. ·e prej0 nja leta,
ko se mi nikamor ni mudilo, sem bil te misli, da bi ne
maral umreti na tuji zemlji. Ali od vsega hudega umre-
ti na tujem, bi bila devetkratna smrt!«
Veliko culo je povezal Lojze in jo je zadel na ramo;
nato sta se napotila do barke.
»Tako je, kakor sem rekel,« je govoril Lojze spotoma.
»Potrpi, kakor paã more0 ; saj si mlad, malo stradan-
ja ti niã ne bo 0 kodilo. Le preveã potrt in kisel nikar ne
bodi. âe je v srcu Ïalost, je vsaka nadloga devetkrat
huj0 a; kdor se smeje, pa ne ãuti ne mraza, ne gladú, ne
Ïeje. Tudi meni niso kar naproti pri0 li, ko sem stopil na
amerikansko zemljo. Tiste tolarje, ki sem jih bil prinesel
s seboj, sem razpihnil kmalu na vse strani; srebro nima
obstanka pri meni. Moje ãeljusti niso imele tri dni niã
opravila, pa vendar sem ÏviÏgal in prepeval, ko je godel
59
TROJE POVESTI
BESeDA
Ïelodec svoj grenki bas. Tudi ti tako stori! Le tistemu se
sreãa smeje, ki se smeje tudi sam.«
Pavle je komaj poslu0 al in ni niã odgovarjal.
Stisnila sta si roko za slovo; Pavletova je bila vsa mrzla
in potna, kakor roka bolnikova.
»Vesel bodi in potrpi!« ga je tolaÏil Lojze.
»âe bom Ïiv, se oglasim.«
»Pozdravi,« je rekel Pavle, »pa z Bogom.«
Lojze je 0 el. Visoka siva barka se je poãasi izvila izmed
drugih, ki so se mirno zibale ob bregu; zaobrnila je v
0 irokem kolobarju, zarezala je v morje dolgo svetlo
brazdo in kmalu je Pavle ni veã razloãil s svojimi zameg-
lelimi oãmi.
Takrat je obãutil vso grozo samote; tako mu je bilo,
kakor da so se tla zamajala pod njim; nenadoma je bil
tako slab in plahoten, kakor otrok, ki je izgre0 il pot v sa-
moti.
Gledal je proti morju tam daleã je domovina! Niko-
li je ni tako ljubil v srcu, kakor ob tisti Ïalostni uri. Z
oãmi svoje ljubezni jo je videl tako bistro in razloãno, [ Pobierz caÅ‚ość w formacie PDF ]