[ Pobierz całość w formacie PDF ]
»NeÏa se mi smili, vsa je mrtva nanj. Pomagaj, da se
zbogata.«
»Pomorem, ãe pomorete meni vi,« se je Trlep urno
spomnil.
Opat ga je vpra0 ujé pogledal. In Trlep mu je povedal,
kaj sta se s Slabetom domenila.
»Pregovorite gra0 ãaka, da odneha Slabetu in da se
moj Tone priÏeni na Slabetovino, pa vam obljubim, da
se kujavca spet zbogata.«
Opat se je spomnil, kaj je obljubil Pljuskarici, in je rad
pritegnil.
»Naj vsaj mladim ostanem v lepem spominu,« je pot-
lej priorju pravil o sitni homatiji.
»Dolgo menda res ne bomo veã tu,« je prior skoraj
veselo rekel in omenil, da bi drugi dan rad 0 el v Ljublja-
no. »Zvedeti je treba, kdaj nas poÏeno.«
Opat je trudno zamahnil z rokó in 0 el v kapelo, da bi
molil.
97
IZGNANI MENIHI
BESeDA
XV.
Ljubljani je BlaÏ Kumerdej, uãen slovniãar in nad-
Vzornik vseh deÏelnih 0 ol, drugi dan imel vasovalce.
Za veliko mizo, polno knjig in papirjev, so naposled z
njim 0 e sedeli Anton Linhart, Martin Kuralt in sti0 ki
prior Ignacij Fabiani.
Kumerdej se je nemirno presedal, zdaj pa zdaj skoãil
v stransko sobo in se vselej vrnil 0 e bolj nemiren.
»Kako je Ïeni?« se je Linhart zanimal. »Pa ne, da bi Ïe
bilo? Nemara ji je kar tako le nekoliko slabo?«
»Ne vem,« je Kumerdej pobe0 al oãi, »ure se ji 0 e ne
iztekajo, a babica je le Ïe pri njej. Skrbi me.«
»V Rim ni daleã,« se je Kuralt smehljal; »dlje je iz
Rima.«
»Da bi le sreãno minilo in da bi bil sinãek, pa bo ve-
sela tudi ona,« je Kumerdej zardel.
»Krstil bi kar pater prior, midva bi bila pa za botra,«
se je Kuralt 0 e dalje 0 alil in Ïe kimal Linhartu: »Kaj pa ti
motovili0 ? Ali se ti nevesta kuja, da 0 e ne skoãi0 v ozke
ojnice svetega zakona?«
98
IZGNANI MENIHI
BESeDA
»O, Linhart menda 0 e ne bo svatoval tako kmalu,« se
je tudi Kumerdej smehljal: »preveã pesmi 0 e pi0 e sreã-
ni Ïenin, kaj drugega pa niã veã ne.«
»Delo res nekaj zanemarjam,« se je Linhart branil.
»Plazim se drugi letajo, a sem sreãen, ker mi dekle,
tako dobro in ãisto, plete venec ljubezni.«
»Kajne,« se je Kuralt poredno tipal na ãelu, »vãasih te
boli glava?«
»Kar reci, da sem nekoliko zme0 an, saj mi marsikdo
pravi tako; tudi jaz sam ne mislim drugaãe. Misli, da mi
je z obema nogama stopiti v Ïivljenje, se ne morem nava-
diti tako kakor bi rad; preveã Stiãne se me 0 e drÏi . . . «
Kuralt ga je molãe in pla0 no gledal.
»Pa le pustite mi zbeganost in ljubezen,« je Linhart
nadaljeval, »saj me prav to oboje kuje in kali za veliko,
lepo Ïivljenje.«
»Da, da,« je Kumerdej gladil, »nevestica ti je res prav
ãudovito dekle. Le kako je tako lepa, ãista cvetka mogla
zrasti v tem grdem, sprijenem ãasu?«
»Najlep0 e bili poganjajo ondod, koder se raztresa
gnoj,« je Linhart tiho dejal in se smehljal.
Zunaj se je pooblaãilo in stemnilo, v oblaãju nad me-
stom je vrelo in bobnelo.
»Kako pa v Stiãni, pater prior?« je Linhart glasno
vpra0 al, da bi drugam zaredal pogovor. »Ali kdo 0 e kaj
grmi zoper mene?«
99
IZGNANI MENIHI
BESeDA
»Kaj bi grmel?« se je prior umikal. »Saj veste, samo-
stan vse pozabi, vse odpusti; le tega, da ste venkaj izma-
mili tudi gospoda Kuralta, vam 0 e ni odpustil.«
»Pater prior, ãakajte no,« se je Kuralt smejal, »prija-
telj Linhart se brÏkone skuja nevesti in spet zleze v kuto;
Stiãne, saj ste sli0 ali, kar pozabiti ne more.«
»Kaj pa vi?«
»Jaz, hm, jaz sem drugaãne vrste ptiã: Stiãno sem
pozabil vso prav do dna, niã je ne pogre0 am, 0 e sanja se
mi nikoli niã ne o nji.«
»Tistega, da bi se vraãal, ne mislim,« je Linhart v za-
dregi odgovarjal prijateljevi bodici, »res je vendar, da
sem se v Stiãni dosti nauãil; drugje se ne bi bil mogel.«
»âemu si torej uskoãil, knjigobrbec?«
»Pretesno mi je bilo, svoboda me je mikala,« je Lin-
hart preprosto povedal. »Kaj sem zdaj svoboden? O,
zdaj sem drÏavni hlapec, zapriseÏen, name0 ãen in pri-
vezan v pusti pisami.«
»Zakaj si zvabil 0 e Kuralta za seboj?« se je Kumerdej
smehljal.
»Ker sem vedel, da ni za Ïivljenje v celici in da bi s
svojim velikim znanjem bolj koristil svetu, ãe bi Ïivel
med njim.«
Kuralt, ki se je do zdaj smehljal, je pobesil oãi; roka,
leÏeãa na mizi, se mu je vznemirila in nerodno premak-
nila knjigo.
100
IZGNANI MENIHI
BESeDA
»V Stiãni grmi zdaj zoper nas vse,« je prior povzemal.
»Dobili smo glas, da nam bo zdaj zdaj iti proã. Kaj se
vama mara, da sta si pot ubrala sama!«
»Krivica se godi temu samostanu,« je Linhart zma-
jeval z glavo. »Stiãna je v vseh ãasih zvesto sluÏila cesar-
ju in na vso moã skrbela za napredek deÏele.«
»A rajnki 0 kof Herber0 tajn je cesarju sporoãil, da je
sti0 ki samostan nepotreben in da ovira ljudski napre-
dek,« je Kumerdej izdajal uradno skrivnost.
»Vem, noroglav zaletel je bil in lesen janzenist. In
brez olike je. Saj 0 e pomnite, kako je prédlansko leto
sprejemal papeÏa. ·e zvoniti mu ni dal! âe pa sam pri-
de kam, morajo zvonovi peti, dokler je tam.«
»·kof je pa le bil,« je prior krotko ugovarjal. »,In pace
locus eius et habitatio eius in Sion telo naj mu v miru
poãiva, du0 a pa v nebesih prebiva.«
»·kof sem, 0 kof tja: Stiãno je hotel spraviti podse, nje-
ni dohodki so ga mikali.«
»Obogatel ne bi bil, kakor tudi cesarski ne bodo,« se
je prior posmehnil.
»Opat se mi smili,« je Kumerdej obraãal pogovor;
»dober, uãen ãlovek je in kaj pameten.«
»Pa so ga le bili grdo zatoÏili rajnki cesarici Mariji
Tereziji.«
Ob teh besedah je prior pobesil oãi in zardel.
101
IZGNANI MENIHI
BESeDA
»Cesarica je bila zadosti pametna, da ni verjela in da
je precej ukazala deÏelnemu glavarju grofu Turja0 kemu,
naj prei0 ãe tisto grdobijo. Resnica se je izkazala, opat je
bil ãisto nedolÏen, le opravljivci so jih dobili po nosu.«
»In cesarica ga je posihmal ãislala 0 e bolj.«
»Posebno, odkar ji je na0 Kumerdej sporoãil, kako sta
mu opat in vi, pater prior, pomagala ustanavljati ljudske
0 ole.«
»To je res,« je Kumerdej kimal, »povsod so mi Ïupniki
nagajali, ãe0 , 0 ol ni treba, po njih da bi nastale same
zmede, 0 e sveto pismo da bi ljudje zaãeli brati, so se iz-
govarjali, Ïe tako da je med ljudmi dosti in preveã tistih
Trubarjevih in Dalmatinovih knjig.«
»Branje svetega pisma res ne osreãuje ãloveka,« se je
Linhart vtaknil.
»Le Stiãna je gledala prav in mi res moãno pomaga-
la. Sti0 ki samostan je veliko dobrega storil za 0 ole.«
»·koda, premalo so sti0 ki menihi pisali.«
»S protestantskimi pisatelji iz 0 estnajstega stoletja se
res ne morejo primerjati, pisali so vendar precej in tudi
prevajali v slovenski jezik, veã kakor vsi drugi samostani
po na0 ih krajih vkup.«
»Huda je cesarjeva metla, komaj da se je ubranijo.«
»Opat Taufferer je med plemi0 kimi duhovni velika in
lepa izjema. Prav res se mi smilijo 0 ole, ki z njim zgubi-
jo velikega prijatelja,« je Kumerdej spet mislil na 0 ole.
102
IZGNANI MENIHI
BESeDA
»Da, plemiãi so in so skoraj zmerom bili slabi duhov-
ni in krivi vseh homatij in prekucij v Cerkvi; oblastno in
niãemurno so se rvali le za posvetno, vse duhovno je ob
njih hiralo.«
»Prazno je ljubiti, kar mine naglo kakor blisk, ne pa
hiteti tja, kjer ãaka veãno Ïivljenje,« je prior 0 epetal iz
Kempãana.
»âe kr0 ãanstvo 0 e ni pri0 lo na niã, je zasluga svetni-
kov, ki so, kakor prvi kristjani, Ïiveli uboÏno in ãednost-
no; tako so ga utrjevali, da ga malopridnost velikih in
malih, cerkvenih in svetnih, ni izpodnesla.«
Premolknili so. Nad mestom je vr0 ala nevihta, grmelo
je in treskalo, 0 ipe v oknih so 0 klepetale.
»Kako neki je pri vladi zapisan sedanji 0 kof Brigido?«
je Kuralt pretrgal molk.
»Dobro, prav dobro,« se je Linhart smehljal, »saj na
ves glas hvali nove cesarske postave in je bolj cesarski
kot cesar sam.«
»Tudi Brigidu se delajo skomine po dohodkih va0 ega
samostana,« je Kumerdej kimal priorju. »âe bo po nje-
govem, odzvoni va0 i lepi Stiãni prav v kratkem.«
Prior je debelo zastrmel. »·e danes stopim v 0 kofijsko [ Pobierz caÅ‚ość w formacie PDF ]
zanotowane.pl doc.pisz.pl pdf.pisz.pl fopke.keep.pl
»NeÏa se mi smili, vsa je mrtva nanj. Pomagaj, da se
zbogata.«
»Pomorem, ãe pomorete meni vi,« se je Trlep urno
spomnil.
Opat ga je vpra0 ujé pogledal. In Trlep mu je povedal,
kaj sta se s Slabetom domenila.
»Pregovorite gra0 ãaka, da odneha Slabetu in da se
moj Tone priÏeni na Slabetovino, pa vam obljubim, da
se kujavca spet zbogata.«
Opat se je spomnil, kaj je obljubil Pljuskarici, in je rad
pritegnil.
»Naj vsaj mladim ostanem v lepem spominu,« je pot-
lej priorju pravil o sitni homatiji.
»Dolgo menda res ne bomo veã tu,« je prior skoraj
veselo rekel in omenil, da bi drugi dan rad 0 el v Ljublja-
no. »Zvedeti je treba, kdaj nas poÏeno.«
Opat je trudno zamahnil z rokó in 0 el v kapelo, da bi
molil.
97
IZGNANI MENIHI
BESeDA
XV.
Ljubljani je BlaÏ Kumerdej, uãen slovniãar in nad-
Vzornik vseh deÏelnih 0 ol, drugi dan imel vasovalce.
Za veliko mizo, polno knjig in papirjev, so naposled z
njim 0 e sedeli Anton Linhart, Martin Kuralt in sti0 ki
prior Ignacij Fabiani.
Kumerdej se je nemirno presedal, zdaj pa zdaj skoãil
v stransko sobo in se vselej vrnil 0 e bolj nemiren.
»Kako je Ïeni?« se je Linhart zanimal. »Pa ne, da bi Ïe
bilo? Nemara ji je kar tako le nekoliko slabo?«
»Ne vem,« je Kumerdej pobe0 al oãi, »ure se ji 0 e ne
iztekajo, a babica je le Ïe pri njej. Skrbi me.«
»V Rim ni daleã,« se je Kuralt smehljal; »dlje je iz
Rima.«
»Da bi le sreãno minilo in da bi bil sinãek, pa bo ve-
sela tudi ona,« je Kumerdej zardel.
»Krstil bi kar pater prior, midva bi bila pa za botra,«
se je Kuralt 0 e dalje 0 alil in Ïe kimal Linhartu: »Kaj pa ti
motovili0 ? Ali se ti nevesta kuja, da 0 e ne skoãi0 v ozke
ojnice svetega zakona?«
98
IZGNANI MENIHI
BESeDA
»O, Linhart menda 0 e ne bo svatoval tako kmalu,« se
je tudi Kumerdej smehljal: »preveã pesmi 0 e pi0 e sreã-
ni Ïenin, kaj drugega pa niã veã ne.«
»Delo res nekaj zanemarjam,« se je Linhart branil.
»Plazim se drugi letajo, a sem sreãen, ker mi dekle,
tako dobro in ãisto, plete venec ljubezni.«
»Kajne,« se je Kuralt poredno tipal na ãelu, »vãasih te
boli glava?«
»Kar reci, da sem nekoliko zme0 an, saj mi marsikdo
pravi tako; tudi jaz sam ne mislim drugaãe. Misli, da mi
je z obema nogama stopiti v Ïivljenje, se ne morem nava-
diti tako kakor bi rad; preveã Stiãne se me 0 e drÏi . . . «
Kuralt ga je molãe in pla0 no gledal.
»Pa le pustite mi zbeganost in ljubezen,« je Linhart
nadaljeval, »saj me prav to oboje kuje in kali za veliko,
lepo Ïivljenje.«
»Da, da,« je Kumerdej gladil, »nevestica ti je res prav
ãudovito dekle. Le kako je tako lepa, ãista cvetka mogla
zrasti v tem grdem, sprijenem ãasu?«
»Najlep0 e bili poganjajo ondod, koder se raztresa
gnoj,« je Linhart tiho dejal in se smehljal.
Zunaj se je pooblaãilo in stemnilo, v oblaãju nad me-
stom je vrelo in bobnelo.
»Kako pa v Stiãni, pater prior?« je Linhart glasno
vpra0 al, da bi drugam zaredal pogovor. »Ali kdo 0 e kaj
grmi zoper mene?«
99
IZGNANI MENIHI
BESeDA
»Kaj bi grmel?« se je prior umikal. »Saj veste, samo-
stan vse pozabi, vse odpusti; le tega, da ste venkaj izma-
mili tudi gospoda Kuralta, vam 0 e ni odpustil.«
»Pater prior, ãakajte no,« se je Kuralt smejal, »prija-
telj Linhart se brÏkone skuja nevesti in spet zleze v kuto;
Stiãne, saj ste sli0 ali, kar pozabiti ne more.«
»Kaj pa vi?«
»Jaz, hm, jaz sem drugaãne vrste ptiã: Stiãno sem
pozabil vso prav do dna, niã je ne pogre0 am, 0 e sanja se
mi nikoli niã ne o nji.«
»Tistega, da bi se vraãal, ne mislim,« je Linhart v za-
dregi odgovarjal prijateljevi bodici, »res je vendar, da
sem se v Stiãni dosti nauãil; drugje se ne bi bil mogel.«
»âemu si torej uskoãil, knjigobrbec?«
»Pretesno mi je bilo, svoboda me je mikala,« je Lin-
hart preprosto povedal. »Kaj sem zdaj svoboden? O,
zdaj sem drÏavni hlapec, zapriseÏen, name0 ãen in pri-
vezan v pusti pisami.«
»Zakaj si zvabil 0 e Kuralta za seboj?« se je Kumerdej
smehljal.
»Ker sem vedel, da ni za Ïivljenje v celici in da bi s
svojim velikim znanjem bolj koristil svetu, ãe bi Ïivel
med njim.«
Kuralt, ki se je do zdaj smehljal, je pobesil oãi; roka,
leÏeãa na mizi, se mu je vznemirila in nerodno premak-
nila knjigo.
100
IZGNANI MENIHI
BESeDA
»V Stiãni grmi zdaj zoper nas vse,« je prior povzemal.
»Dobili smo glas, da nam bo zdaj zdaj iti proã. Kaj se
vama mara, da sta si pot ubrala sama!«
»Krivica se godi temu samostanu,« je Linhart zma-
jeval z glavo. »Stiãna je v vseh ãasih zvesto sluÏila cesar-
ju in na vso moã skrbela za napredek deÏele.«
»A rajnki 0 kof Herber0 tajn je cesarju sporoãil, da je
sti0 ki samostan nepotreben in da ovira ljudski napre-
dek,« je Kumerdej izdajal uradno skrivnost.
»Vem, noroglav zaletel je bil in lesen janzenist. In
brez olike je. Saj 0 e pomnite, kako je prédlansko leto
sprejemal papeÏa. ·e zvoniti mu ni dal! âe pa sam pri-
de kam, morajo zvonovi peti, dokler je tam.«
»·kof je pa le bil,« je prior krotko ugovarjal. »,In pace
locus eius et habitatio eius in Sion telo naj mu v miru
poãiva, du0 a pa v nebesih prebiva.«
»·kof sem, 0 kof tja: Stiãno je hotel spraviti podse, nje-
ni dohodki so ga mikali.«
»Obogatel ne bi bil, kakor tudi cesarski ne bodo,« se
je prior posmehnil.
»Opat se mi smili,« je Kumerdej obraãal pogovor;
»dober, uãen ãlovek je in kaj pameten.«
»Pa so ga le bili grdo zatoÏili rajnki cesarici Mariji
Tereziji.«
Ob teh besedah je prior pobesil oãi in zardel.
101
IZGNANI MENIHI
BESeDA
»Cesarica je bila zadosti pametna, da ni verjela in da
je precej ukazala deÏelnemu glavarju grofu Turja0 kemu,
naj prei0 ãe tisto grdobijo. Resnica se je izkazala, opat je
bil ãisto nedolÏen, le opravljivci so jih dobili po nosu.«
»In cesarica ga je posihmal ãislala 0 e bolj.«
»Posebno, odkar ji je na0 Kumerdej sporoãil, kako sta
mu opat in vi, pater prior, pomagala ustanavljati ljudske
0 ole.«
»To je res,« je Kumerdej kimal, »povsod so mi Ïupniki
nagajali, ãe0 , 0 ol ni treba, po njih da bi nastale same
zmede, 0 e sveto pismo da bi ljudje zaãeli brati, so se iz-
govarjali, Ïe tako da je med ljudmi dosti in preveã tistih
Trubarjevih in Dalmatinovih knjig.«
»Branje svetega pisma res ne osreãuje ãloveka,« se je
Linhart vtaknil.
»Le Stiãna je gledala prav in mi res moãno pomaga-
la. Sti0 ki samostan je veliko dobrega storil za 0 ole.«
»·koda, premalo so sti0 ki menihi pisali.«
»S protestantskimi pisatelji iz 0 estnajstega stoletja se
res ne morejo primerjati, pisali so vendar precej in tudi
prevajali v slovenski jezik, veã kakor vsi drugi samostani
po na0 ih krajih vkup.«
»Huda je cesarjeva metla, komaj da se je ubranijo.«
»Opat Taufferer je med plemi0 kimi duhovni velika in
lepa izjema. Prav res se mi smilijo 0 ole, ki z njim zgubi-
jo velikega prijatelja,« je Kumerdej spet mislil na 0 ole.
102
IZGNANI MENIHI
BESeDA
»Da, plemiãi so in so skoraj zmerom bili slabi duhov-
ni in krivi vseh homatij in prekucij v Cerkvi; oblastno in
niãemurno so se rvali le za posvetno, vse duhovno je ob
njih hiralo.«
»Prazno je ljubiti, kar mine naglo kakor blisk, ne pa
hiteti tja, kjer ãaka veãno Ïivljenje,« je prior 0 epetal iz
Kempãana.
»âe kr0 ãanstvo 0 e ni pri0 lo na niã, je zasluga svetni-
kov, ki so, kakor prvi kristjani, Ïiveli uboÏno in ãednost-
no; tako so ga utrjevali, da ga malopridnost velikih in
malih, cerkvenih in svetnih, ni izpodnesla.«
Premolknili so. Nad mestom je vr0 ala nevihta, grmelo
je in treskalo, 0 ipe v oknih so 0 klepetale.
»Kako neki je pri vladi zapisan sedanji 0 kof Brigido?«
je Kuralt pretrgal molk.
»Dobro, prav dobro,« se je Linhart smehljal, »saj na
ves glas hvali nove cesarske postave in je bolj cesarski
kot cesar sam.«
»Tudi Brigidu se delajo skomine po dohodkih va0 ega
samostana,« je Kumerdej kimal priorju. »âe bo po nje-
govem, odzvoni va0 i lepi Stiãni prav v kratkem.«
Prior je debelo zastrmel. »·e danes stopim v 0 kofijsko [ Pobierz caÅ‚ość w formacie PDF ]